Takole se pa zlorabi pravo. Ne bom se pustila, tole je moje pismo Programskemu svetu, ki me mimogrede o sklicu seje, na kateri bodo odlo─Źali o moji pravici, niso obvestili:
Spoštovani ─Źlani Programskega sveta,

7. aprila letos ste me imenovali za generalno direktorico RTVS za nadaljnja štiri leta. Mandat nastopim 26. maja, torej ─Źez trinajst dni. Ob sklicu izredne seje, na kateri naj bi »ponovno glasovali« o generalnem direktorju RTVS, tako menim, da je moj odziv z vaše strani pri─Źakovan, z moje pa upravi─Źen. Tako po izobrazbi, kot tudi po prepri─Źanju sem pravnica, verjamem v pravni red in spoštovanje prava. Najbr┼ż me je zato argumentacija sklica izredne seje nekoliko osupnila. Instrumentalizacijo prava za dosego drugih ciljev sem vedno ocenjevala kot zavr┼żno ravnanje. V nadaljevanju na kratek in (upam) razumljiv na─Źin pojasnjujem, zakaj v konkretnem primeru po mojem prepri─Źanju ne gre za zakonito postopanje sklicateljev izredne seje, kar me vodi k domnevi, da sklicatelji izredne seje zasledujejo druge namene.
Sklicatelji sklicujejo izredno sejo z namenom »obnove postopka imenovanja generalnega direktorja RTVS«, sklicujo─Ź se na 8. to─Źko 260. ─Źlena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v povezavi s 4. ─Źlenom ZUP – po katerem naj bi se v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda ZUP uporabljal smiselno.

1.
V postopkih imenovanja (in razrešitev) direktorjev javnih zavodov raba ZUP ni zakonsko predpisana, ampak ta izhaja iz sodne prakse (zlasti v upravnem sporu, npr. zadeve U 2253/2002, VI Ips, 3/2003, U155/2005, I Up 51/2007, I U 903/2010), v kombinaciji z dopustnostjo pravnega varstva kandidatov pred sodiš─Źem. Tudi v navedenih primerih pa je poudarek na (le) smiselni rabi ZUP, to pomeni glede temeljnih pravnih kavtel varstva kandidatov, npr. v smislu ustavne pravice do u─Źinkovitega pravnega sredstva, kot so nujnost (negativne) obrazlo┼żitve odlo─Źitve, omogo─Źanja pravice do izjave kandidatov pred odlo─Źitvijo, obveza vro─Źanja na preverljiv na─Źin za nastop pravnih posledic ipd.

Smiselna raba ZUP v postopkih imenovanja direktorja javnega zavoda je torej pogojena s predpostavkama, da podro─Źni zakon (tu ZRTVS-1) postopka sploh nima dolo─Źenega, ali da je postopek dolo─Źen bistveno pomanjkljivo, in drugo predpostavko, da se ZUP ne uporablja v vseh institutih, pa─Ź pa le glede temeljnih »pravic obrambe« kandidatov (gl. podrobneje komentarje k 2.-4. ─Źlenu ZUP v Jerovšek in Trpin et al., ZUP s komentarjem, 2004, in Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 48–58, ter Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 44–66, Kova─Ź et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, str. 69-73).


Niti v teoriji niti v judikaturi ni najti primera, da bi smiselna raba ZUP (v kateremkoli primeru) zajela tudi uporabo pravnih sredstev, še najmanj izrednih. Tako bi bila uporaba obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva s »smiselno uporabo ZUP« v postopku imenovanja generalnega direktorja RTVS po mojem mnenju nedopustna in kot taka zloraba (procesnega) prava, v nasprotju z namenom tako ZRTVS-1 kot smiselne rabe ZUP. Upravni postopek oziroma celoten ZUP se namre─Ź uporablja, ko gre za odlo─Źanje o pravici, pravni koristi ali obveznosti strank na podro─Źju upravnega prava, pri imenovanju pa ne gre za to (kandidati nimamo pravice biti izvoljeni, imamo le pravico kandidirati)!

─îe bi ZUP glede pravnih sredstev uporabljali pri imenovanjih, bi to vodilo v ohromitev in (ne)delovanje institucij, saj bi bilo katerokoli imenovanje negotovo prakti─Źno celoten mandat (npr. tri ali pet let, kolikor so roki za uporabo izrednih pravnih sredstev po ZUP).

2.
Osebno menim, da ┼że zgornji argumenti ka┼żejo na napa─Źno razumevanje prava sklicateljev izredne seje. ─îe bi bila obnova postopka kot izredno pravno sredstvo po ZUP dopustna v postopkih imenovanja, pa presoje nikakor ne zdr┼żi zatrjevani »razlog« (ki je v ─Źasu mojega pisanja še vedno le domneva) napa─Źne sestave kolegijskega organa kot odlo─Źevalca. Izredna pravna sredstva ┼że v klasi─Źnih upravnih zadevah sistemsko pomenijo odstop od ustavno zagotovljene pravne varnosti izdanih odlo─Źitev, zato je treba pogoje njihove uporabe tolma─Źiti zelo restriktivno. V tem primeru naj bi šlo za napa─Źno sestavo kolegijskega organa in s tem povezan »odlo─Źilni glas« enega od ─Źlanov programskega sveta, ki je bil s strani Dr┼żavnega zbora imenovan za ─Źlana Programskega sveta, naknadno pa naj bi se izkazalo, da ne izpolnjuje z zakonom dolo─Źenih pogojev za to pozicijo.

Na tem mestu moram poudariti, da po definiciji kolegijsko odlo─Źanje izklju─Źuje pojem odlo─Źilnega glasu – vsak glas ─Źlana kolegija je odlo─Źilen, oziroma nobeden neposredno, saj šteje le zbirna odlo─Źitev, tako prek kvoruma, kot tudi predpisane ve─Źine za sprejem odlo─Źitve. Torej tudi morebitno imenovanje dolo─Źenega ─Źlana Programskega sveta, za katerega bi se kasneje izkazalo, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ─Źlana, ne pomeni a priori nezakonitega odlo─Źanja tega organa (Programskega sveta).

»Obnova postopka«, kot jo predlagajo sklicatelji - le v dolo─Źenih krogih glasovanja, je zato o─Źitno nezakonita. Z argumentacijo sklicateljev bi bil lahko ponovljen le postopek sprejema vseh odlo─Źitev Programskega sveta (tudi npr. odlo─Źitev o javnem razpisu za generalnega direktorja RTVS in glasovanje o predsedniku oz. v.d.-ju predsednika Programskega sveta), pri katerih je sodeloval ─Źlan Programskega sveta, imenovan s strani Dr┼żavnega zbora, ki naj ne bi izpolnjeval zakonskih pogojev za ─Źlana.

Osebno sem prepri─Źana, da se smiselna uporaba ZUP po 4. ─Źlenu ne razteza na uporabo izrednih pravnih sredstev, glede na sodno prakso še posebej ne na škodo ┼że izvoljenih kandidatov in ne nazadnje institucije sama, da ta lahko deluje.
Naj dodam, da mora biti postopek ob rabi ZUP oz. ┼że ustavnih jamstev v pravni dr┼żavi voden tako, da se osebe s pravnim interesom, med katere v prvi vrsti sodi ┼że imenovan generalni direktor, tudi obvesti o kakršnihkoli dejanjih v postopku, sama pa sem izvedela za predlog »obnove postopka« (dela) glasovanja posredno in iz medijev. Zoper akte, o katerih se glasuje in bodo predvidoma izdani v obnovljenem postopku (najprej sklep o obnovi, nato nova odlo─Źitev?), ima namre─Ź po ZUP in Zakonu o upravnem sporu prizadeti neposredno pravno varstvo. Kako pa naj le to uveljavljam, ─Źe za vodenje postopka uradno niti ne vem?

Velja spomniti tudi na splošno pravno pravilo, da nekoga lahko razreši le tisti, ki ga je tudi imenoval, in to po istem postopku. Programski svet torej nima prav nobene pravice in pristojnosti ukrepati, ko izve za indice, ki ka┼żejo na dvom o veljavnosti ali neveljavnosti mandata ─Źlana Programskega sveta in ne more in ne sme re─Źi, da je pri glasovanju sodeloval ─Źlan, ki naj ne bi imel pravice odlo─Źati, lahko pa seveda sam preveri dejstva in o tem obvesti pristojni organ. ─îe bi veljala ta predpostavka, potem bi moral Programski svet preverjati izpolnjevanje pogojev prav vseh ─Źlanov Programskega sveta, saj niti enega ni imenoval sam. A tako bi brez dvoma posegel v pravice drugega organa, v tem primeru Dr┼żavnega zbora. Lahko pa in celo mora o spornosti kateregakoli mandata, ─Źe in ko izve za dejstva, obvestiti pristojen organ.

Glasovati o tem, da je treba ponovno glasovati (o generalnem direktorju), pomeni, da glasujemo o pravu, kar je nedopustno v pravni dr┼żavi. Sama se osebno sicer strinjam, da g. Ster┼że ne izpolnjuje pogojev in da je ta problem treba rešiti ─Źim prej za naprej, a pravno gledano mu prav nih─Źe ne more prepre─Źiti glasovanja na sredini izredni seji Programskega sveta, razen seveda Dr┼żavni zbor, ki je edini, ki mu lahko odvzame mandat. Lahko pa se zgodi še ve─Źji pravni absurd, da v tem postopku glasovanja o ponovnem glasovanju svetniki ne izglasujejo ponovnega glasovanja in tako v posmeh pravu o pravu odlo─Źajo z glasovanjem. ─îe bi obveljalo to tolma─Źenje, bi tako vedno lahko obšli katerikoli predpis in ne samo ZUP.
Po mojem mnenju torej "smiselne" uporabe ZUP ni mogo─Źe raztegniti tako dale─Ź, da bi lahko uporabili tudi institut obnove postopka, še posebej še preden pristojni organ (DZ) ugotovi, ali je z imenovanjem spornega kandidata res kaj narobe. Dejstvo kve─Źjemu je, da ima sporni kandidat še vedno veljaven mandat in lahko še vedno (tudi 14.5.) veljavno odlo─Źa.
Naj na koncu opozorim še na eno stvar, ki sem jo opazila. Profesor Pirnat na za─Źetku svojega pravnega mnenja zapiše, da je zaprosilo za mnenje dobil (┼że) 11.3.2014. Predsednik Programskega sveta g. Štular pa zatrjuje, da je za sporno dejstvo o mandatu g. Ster┼żeta izvedel šele 14.4. Tudi datum 14.4.2014 se mi zdi, da ne dr┼żi, saj so mediji o tej zadevi pisali ┼że 11.4.2014
(http://www.pozareport.si/?Id=mediji&View=novica&novicaID=20292&sort=DESC&show=10&odgovoriID=19375&stran=1). Postavlja se torej vprašanje, zakaj so o zadevi obvestili Dr┼żavni zbor šele po 14.4. in zakaj se je torej ─Źakalo na vse mo┼żne razplete, tudi na to, kar sem razbrala iz medijev, ali bosta moja protikandidata spro┼żila sama kakšen spor. A to ┼żal ni pravno vprašanje.

Na RTVS se ne »cedita med in mleko«. V ┼żivljenju lahko po─Źnem (in tudi še bom) še veliko drugega, se pa v tem obdobju iskreno ┼żelim anga┼żirati za delo na RTVS. Menim, da lahko prispevam k odli─Źnosti tako nacionalnega radia kot televizije. Predvsem pa se oglašam zato, da vas seznanim z dejstvom, da ne bom dopustila zlorabe prava. Proti temu se bom (vselej) borila s pravnimi sredstvi.

S spoštovanjem, Nataša Pirc Musar

Reply · Report Post